8. DAN - GOZDARSKO-EKOLOŠKI DAN


7. dan – Gozdarsko-ekološki dan






Ob devetih zjutraj smo bili dogovorjeni pri gozdarski srednji šoli. Tja smo se odpravili peš; pot je bila čudovita, del poti smo prehodili po gozdu – jasno, saj smo bili namenjeni h gozdarski šoli! Bilo je zelo zanimivo, saj smo bili priča sekanju dreves z ogromnim »harvesterjem«. Najprej je drevo s priključkom prijel, iztegnil motorno žago in ga z njo prerezal, nato pa ga je še potegnil čez, da mu je porezal veje; na tla je spustil lep hlod.
Prišel nas je iskat prijazen profesor biologije, ki se zelo spozna na finsko naravo. S kombijem smo se prepeljali na različne lokacije po Poriju, za katere nam je povedal njihove zanimivosti.
Zapeljali smo se do jezera, v katerega so ljudje pred leti spuščali svoje odplake. To je privedlo do evtrofikacije (staranja jezera). Pravi, da je to stara navada vseh Fincev, saj to počno tudi drugje. Finska pa je znana kot dežela tisočerih jezer.
Pokazal nam je črno jelšo, ki ima zaradi železa v prsti oranžen les. Rekel nam je, naj poslinimo svoj prst, z njim podrgnemo po lesu in ga okusimo. Kot človeško telo vsebuje hemoglobin, ki prenaša kisik po telesu, tako to drevo vsebuje beljakovine z železom, ki omogočajo črpanje dušika iz prsti.
Ogledali smo si tudi najstarejšo ptičjo opazovalnico, ki je požela veliko zanimanje, zato so začeli graditi nove in postavljati poti, ki vodijo do njih. Pokazal nam je zelo očitno sukcesijo, ki poteka na tem delu. Od reke Koekemanjoki se razprostira močvirje, ki se proti gozdu počasi zarašča v grmičevje, nato pa nastopi še omenjen gozd.

Komentarji